Vnetje zunanjega sluhovoda

V veterinarski ambulanti pogosto srečamo pse in mačke, ki jih lastniki pripeljejo zaradi težav z ušesi. Lastniki se ponavadi pritožujejo zaradi neprijetnega vonja iz ušes, praskanja in drgnjenja po uhljih in okolici glave, povečane količine ušesnega masla, pordelega ali otečenega ušesnega kanala, otresanja z glavo, nagnjenosti glave na stran, boleče okolice uhljev in spremenjenega vedenja, kot sta, denimo, depresija ali razdražljivost. Bolezni ušes sodijo med najpogostejše težave mačk in psov. Vnetje zunanjega sluhovoda strokovno imenujemo otitis externa. Bolezen se pojavi zaradi povečanega izločanja ušesnega masla, ki se pojavi kot posledica draženja ušesnega kanala zaradi različnih vzrokov. Zaradi večje količine masla se v sluhovodu vzpostavijo odlični pogoji za rast bakterij, tako da se maslu nato pridruži še gnoj. Med pogostejšimi vzroki vnetja so alergijske kožne bolezni, ki prizadenejo občutljivo sluznico sluhovoda, čemur nato sledi vnetje. Dokazano je, da ima do 25 odstotkov psov kronično vnetje sluhovoda kot edini simptom pri alergiji na hrano. Ostali vzroki so tujki v ušesnem kanalu (klasje trave), ušesne garje (zlasti pogost vzrok obolenja pri mucah, kjer povzročajo več kot polovico primerov bolezni) ali pa dlake, ki rastejo globoko v kanalu (ajpogosteje pri pudljih in šnavcerjih). Vnetje se še posebej rado pojavlja pri psih z povešenimi ušesi, kjer je zračenje sluhovodov še oteženo (npr. koker španjel). Zdravljenje je odvisno od vzroka nastanka obolenja. Najprej je potrebno uho temeljito pregledati, saj pri vnetju vedno obstaja nevarnost predrtja bobniča. Pogosto je potrebno žival pred pregledom pomiriti, ker je sluhovod zelo boleč, zato ne bo odveč nasvet, da psa ali muce pred obiskom pri veterinarju ne hranimo vsaj dvanajst ur, ker lahko pomirjevala povzročijo bruhanje. Sluhovod je potrebno najprej temeljito očistiti z razkužilno raztopino, da se odstrani čimveč gnoja in masla. Pri enostavnejših primerih vnetja so dovolj kapljice, ki jih apliciramo dvakrat na dan v uho. Če je vnetje hujše, so za popolno ozdravitev nujne tudi antibiotske tablete, pri kroničnih vnetjih pa je včasih potrebna tudi laboratorijska izolacija povzročitelja. Poseben problem so alergični otitisi, kjer je potrebno odstraniti vzrok draženja, kar se da pri alergiji na hrano doseči z primerno dieto, če pa je alergija neznanega vzroka, potrebuje pes dolgotrajno terapijo z kortizonskimi pripravki. Najpogostejše komplikacije, ki nastanejo kot posledica vnetja zunanjega sluhovoda, so vnetje srednjega ali notranjega ušesa (bakterije vdrejo v notranjost ušesa zaradi počenega bobniča) in ušesni hematom, ki je viden kot zadebelitev uhlja, nastane pa kot posledica počenih žilic v uhlju zaradi pretiranega praskanja in stresanja z glavo. Ob vsem napisanem je potrebo posebej poudariti, da moramo ukrepati takoj, ko se pojavijo prvi znaki bolečin v ušesih, ker je takojšnja terapija uspešnejša kot pri kronični obliki bolezni, predvsem pa s tem našemu ljubljencu prihranimo tudi hude bolečine, ki jih vnetje povzroča v zelo občutljivem sluhovodu.