Zaščitna cepljenja mačk

Pri mačkah ni nobeno cepljenje zakonsko obvezno.Verjetno je tudi to vzrok temu, da lastniki največkrat sploh ne vedo, da tudi pri mačkah obstaja vrsta zelo nevarnih in pogostih bolezni in proti nekaterim jih lahko uspešno zaščitimo s cepljenjem. Tako kot pri psih tudi tu velja, da se povzročitelji nekaterih bolezni lahko prenašajo tudi na obleki, čevljih, z umazanimi predmeti ipd, to pa pomeni, da so nekaterim nalezljivim boleznim izpostavljene tudi muce, ki živijo samo v stanovanju.

MAČJI AIDS IN MAČJA LEVKOZA

Pri mačkah ima velik vpliv na izpostavljenost kužnim boleznim njihova »spolna aktivnost«. V zadnjem času sta namreč zelo razširjeni dve neozdravljivi in smrtni bolezni mačk, ki se v glavnem prenašata s parjenjem, ugrizi,z matere na mladička in pa s tesnimi stiki. To sta mačja levkoza ( FeLV ) in t.i. mačji aids ( Fiv ).Povzročitelj teh bolezni je virus, ki se pri okuženih mačkah nahaja v krvi in slini in za človeka ni nevaren. Bolezen se diagnosticira s pomočjo komercialno pripravljenega testa, ki traja 10 min. Ti dve bolezni sta v zelo velikem odstotku prisotni v mačji populaciji, predvsem v potepuških skupinah mačk. Glavni prenašalci teh dveh virusov so nekastrirani mački, ki se okužijo ob paritvi z okuženo mačko ali pa ob številnih pretepih z drugimi mački. Bolna žival je bolj dovzetna za infekcije, je apatična, nima pravega teka, pogosto je slabokrvna in na koncu pogine. Pomembno je vedeti, da od okužbe do pojava bolezenskih znakov lahko minejo tudi tri leta. V tem času mačka ne kaže nobenih znakov bolezni in med tem širi virus v mačji
populaciji. Proti mačji levkozi obstaja učinkovito cepivo, proti mačjemu aidsu pa na žalost še ne. Zato ostaja edina delna preventiva proti tej bolezni, da se mačke sterilizirajo oz. kastrirajo. Tako se bodo zadrževale bolj doma in se ne bodo izspostavljale okužbi. Kastracijo oz. sterilizacijo svetujemo tudi vsem pri katerih že ugotovimo katero od teh dveh bolezni, saj s tem vsaj delno preprečimo, da bi taka žival še naprej širila virus med drugimi mačkami.

MAČJA KUGA

Mačja kuga je že dolgo prisotna v mačji populaciji. Predstavlja nevarno grožnjo predvsem za mačje mladičke, ki so pogosto še preslabotni, da bi bolezen premagali lahko pa prav tako zbolijo tudi odrasle mačke. To je zelo nalezljiva virusna bolezen in lahko se okužijo tudi mačke, ki živijo samo v stanovanju. Bolna muca začne zavračati hrano, je preveč mirna, dobi drisko in bruha. Do 80% takih mačk pogine. Proti mačji kugi obstaja učinkovito cepivo.

MAČJI NAHOD

To je bolezen, ki napada zgornji del mačjih dihal. Bolna žival smrka, kiha, ima vnete oči, je mirna, zavrača hrano in ima pogosto vročino.Bolezen je ozdravljiva, taka žival, pa lahko ostane dolgo klicenosec in okužuje druge mačke. Tudi proti tej bolezni obstaja cepivo, ki je kombinirano s cepivom proti mačji kugi.

PROGRAM CEPLJENJA

Z zaščitnim cepljenjem moramo začeti že pri mladi mucki stari 6 tednov. Mačji nahod in mačja kuga se cepita skupaj v eni injekciji, ki jo ponovimo čez približno 1 mesec. Mačja levkoza pa se cepi posebej in sicer v starosti 8 tednov in se ponovi čez približno 1 mesec. Če imamo že odraslo muco in še ni bila nikoli cepljena ni nič zamujenega, saj lahko cepljenje opravimo v katerikoli starosti. Cepljenje se obnavlja vsako leto z eno dozo. Pogoji za cepljenje so enaki kot za pse ( da mora biti žival zdrava, ne sme jemati zdravil, ki zavirajo njen imunski sistem, mora biti razglistena in ne sme biti breja ). Če se vaša mačka pogosto zadržuje v bližini gozda je priporočljivo še cepljenje proti steklini, ki pri mačkah sicer ni obvezno. Prvič se lahko cepi proti steklini, ko mačka dopolni 4 mesece.