Zaščita in cepljenje psov

Psi so izpostavljeni številnim virusnim in bakterijskim obolenjem in proti nekaterim jih je mogoče v dobršni meri zavarovati z zaščitnim cepljenjem. Velika večina lastnikov vestno opravlja cepljenje psov proti steklini, vse preveč ljudi pa pozablja na cepljenje proti ostalim hudo nalezljivim in nevarnim boleznim, zato bomo danes povedali nekaj več o tem. Te bolezni so pasja kuga, parvoviroza, kužno vnetje jeter, leptospiroza (nevarna tudi za človeka), nalezljivi kašelj in okužba s korona virusom. Vse te bolezni so zelo nalezljive in lahko povzročijo pogin psa. Cepiva proti tem boleznim so kombinirana in jih v organizem vnesemo z eno injekcijo. Novi lastniki ponavadi vestno cepijo psa proti nalezljivim boleznim kot mladička, nato pa na cepljenja pozabijo oz. menijo, da za psa niso več potrebna. Tako ravnanje je za psa lahko usodno, saj lahko zboli za temi boleznimi pri katerikoli starosti. Prav tako moramo vedeti, da pes lahko zboli za omenjenimi boleznimi tudi če ne prihaja v stik z drugimi psi, saj povzročitelji nekaterih od teh preživijo določen čas tudi v okolju in jih na obleki ali čevljih prenesemo do psa.

Program cepljenja

Za razliko od cepljenja proti steklini, ki ga moramo v skladu z zakonskimi predpisi pri psu opraviti, ko ta dopolni štiri mesece starosti in ga nato ponoviti vsakih dvanajst mesecev, je pse v prvem letu življenja proti navedenim boleznim treba cepiti večkrat. Mladički so do osmega tedna starosti delno zaščiteni z materinimi protitelesi zato prvo cepljenje opravimo pri tej starosti. Cepljenje nato ponovimo med 10. in 14. tednom starosti. V primeru, ko pa mati ni bila cepljena proti nalezljivim boleznim, moramo
takega mladička prvič cepiti že v starosti 6 tednov, nato pa v razmaku enega meseca še dvakrat. Povdariti moramo, da cepljenje pasjega mladička ne zagotavlja njegove doživljenske imunosti zato moramo cepljenje z enkratno dozo obnavljati vsako leto.

Potek cepljenja

Ob prvem cepljenju psiček dobi Mednarodni certifikat o cepljenju in zdravstvenem stanju psov in mačk. To je knjižica v katero se vpisuje vse podatke o cepljenjih, hkrati pa služi kot dokument za prehod državne meje. Zelo pomembno je, da je pes ob cepljenju popolnoma zdrav in da ni okužen z notranjimi zajedalci. V nasprotnem primeru s cepljenjem ne dosežemo želenega učinka saj tak pes ni sposoben ustvariti dovolj protiteles. Zato se vsakega psa pred cepljenjem klinično pregleda in razglisti s tabletko proti zajedalcem, še bolje pa je, da dobi tabletko nekaj dni pred cepljenjem. Naj na tem mestu še omenimo, da je pri vsakem psu priporočljivo rutinsko odpravljanje notranjih ( trakulje in gliste ) in zunanjih ( bolhe in klopi ) zajedalcev vsake 3 do 4 mesece. Poleg slabega zdravstvenega stanja lahko učinek cepiva zmanjšajo tudi nekatera zdravila (zdravila, ki zavirajo imunski sistem psa; npr. zdravila proti različnim alergijam in srbežu) zato nikar ne pozabite ob cepljenju omeniti veterinarju kakšna zdravila je do zdaj že vse dobival vaš pes. Poleg vsega navedenega se odsvetuje tudi cepljenje brejih in doječih psic. Vedeti pa moramo, da se zadostna odpornost proti boleznim ne razvije takoj po cepljenju, ampak šele po nekaj tednih, zato se s psičkom še v tem času izogibajmo necepljenim ali obolelim živalim. V praksi se veterinarji vse prevečkrat srečujemo z omenjenimi boleznimi. Tudi na našem področju se občasno pojavljajo, predvsem primeri pasje kuge in parvoviroze (huda črevesna infekcija s krvavo drisko). Obe bolezni se kljub ustreznemu zdravljenju, ki je dolgotrajno in drago, zelo pogosto končata s poginom. Če žival preživi, ji bolezen pusti posledice za celo življenje. Morebitne žalostne zgodbe naših štirinožnih prijateljev lahko preprečimo prav njihovi lastniki z vestnim opravljanjem zaščitnih cepljenj. Vse to se nam bo obrestovalo z njihovim dobrim zdravjem in dolgim življenjem.